Nedeljske vrstice

Ozirati se nazaj v preteklost je prav edino takrat, ko na hitro preveriš kako daleč naprej v življenje si že prišel.

Danes se vseeno malo obračam nazaj in razmišljam o poletju. Čeprav je jesen najbolj pisana od vseh letnih časov, sem kar malo otožna, ko se poslavlja čas kratkih rokavčkov in oblekic moje male princeske. Čas, v katerem sta včasih dovolj dve cunjici, piškot v rokah in poljub na čelo, preden steče na vrt. Pa saj v naslednjem tednu sonca ne bo manjkalo. Najraje bi ga spravila po vseh žepih, za dni, ko bo padal dež in sneg in bo hladno. Kakšni smo ljudje, kajneda? Eni bi sonce, drugi sneg, tretjim so morda všeč meglena jutra. No, v takih uživam tudi sama, ne da ne. Pravzaprav znam uživati tudi takrat, ko pada sneg in zavija veter okoli vogalov. Se mi zdi kot da težko izpuščam iz rok stvari, ki se jih sicer veselim. Poletje je eno takih. Vendar pa, če poletje ne bi odšlo, se ga ne bi mogla veseliti znova že spomladi. Pravzaprav že takrat, ko se začnejo topiti ledene sveče na strehah. Do ledenih sveč je še daleč. Prej se bo zgodilo še veliko lepega.

Lepe stvari vedno rada delim z drugimi. Takrat, ko dajemo, naredimo veselje ter dobimo srečo. In tako v krogu, vedno znova. Sama sem med tistimi, ki jih celo bolj osrečuje dajanje kot prejemanje. Pa saj smo si podobni med sabo, gotovo so te stvari znane tudi tebi, dragi obiskovalec mojega bloga.

Da preidem k stvari. Minuli teden sem razveselila tri bralce z brezplačnim kratkim odgovorom na eno vprašanje. Tudi ta konec tedna bom naredila enako, pod šifro bodo ponovno trije našli odgovore. Kateri trije, se sprašujete? Najpozneje v torek vam bom napisala navodila in jih pustila na moji FB strani. Nič se ne bojte, ne bo pretežko, sploh ne. In naj namignem: konec meseca bom nekoga povabila na brezplačni osebni vpogled v prihodnost. Ste za?

Vse dobro vam želim, S.